»Dan, tišine sivi slavolok, / pod tabo jate vran in jate let, / in ulice, nevidne reke usod, / in ranjen veter in življenja sled.«

»Življenje težka, nerešljiva je uganka / in vprašaj, ki si odgovora želi; / mladost pa, nerazsodna neugnanka, / ne ve: vprašaju često pomišljaj sledi.«

»Kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje.«

»Nekateri pišejo dnevnik, moje življenje pa najbolje razkrivajo moje pesmi.«

»Jovanovićeve pesmi so kot rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo.«

»Počivajte v miru, draga Marina, in hvala za pesmi našega življenja.«

»Globel, v katero še donim, / nima sten, nima dni, / nima tal, ne oči, // cedi se v stalaktit presihajočega življenja, / se cimi v zadnjo plast skorje spomina.«

»Zdaj se življenje širi, širi v vse smeri. / Le zdaj. Morda samo ta zdaj je vedno.«

»Po avtoričinih besedah gre za inscenacije 'nekega elementa izvora', se pravi svetlobe kot primarne prvine, točke rojstva življenja.«

»Bakreni gozd, poletno gola ura, / milijardno razmnožena življenja brez neba – / vse je le mnogoglasna uvertura / v tišino, ki nikdar se ne konča.«